Cmok v grlu ob začetku šolskega leta

Cmok v grlu ob začetku šolskega leta

Pred začetkom šolskega leta me kot mamo velikokrat stisne v grlu ali želodcu. Spet se bo začel tempo, urniki, obveznosti. Naši otroci/najstniki so se čez poletje navadili bolj ležernega življenja, imeli so manj obveznosti. Saj poznate pritoževanje, 🙄 ko morajo za kosilo pobrisati mizo, speči krompir, oni pa ravno sredi igre ali sredi branja.

Delovne naloge, ki so jih imeli čez počitnice, pa tudi če jih je bilo manj, so jih navajale na osebno odgovornost, da so tudi sami za nekaj odgovorni. Da vsako (ne)dejanje nosi tudi posledice:  Če ne bo pobrisal mize, bo nepobrisana. Če ne bo spekel krompirja, bomo lačni. Če ne bo zaklenil vrat za seboj, nas lahko kdo okrade.

Kljub temu, da se kdaj glasno pritožujejo, v njih ob opravljenih nalogah raste občutek, da nekaj zmorejo, da so nekaj dobro naredili, da so za nekaj potrebni. Da so dobili svojo vlogo v družini.

A sedaj se začenjajo šolske obveznosti. Večji tempo, več odgovornosti.

Kako svojega najstnika pripravljam na obveznosti, ki ga čakajo?

  • Pravočasen odhod v posteljo in zadostna količina spanja

Najstniki zaradi svojega telesnega razvoja potrebujejo dovolj spanja. (Če bi upoštevali njihov bioritem, bi se šole začenjale šele ob 9.00. A to ni skoraj nikjer na svetu.)

Zakaj mora vstati že ob 6.00, da pride pravočasno v srednjo šolo?  

Tako je postavljen naš šolski sistem. Starši lahko čez njega glasno udrihamo ali pa pripravimo otroka, da se bo znal v življenju tudi prilagoditi večjemu sistemu in ritmu v njem.

Kaj bom naredila kot mama/oče? Bo najstnik “moral” že v dneh pred prvim septembrom nekoliko prej spat, ali bomo raje v septembru poslušali njegovo sitnobo, ko bo hodil okoli neprespan?

  • Pregled urnikov, potrebnih knjig, učbenikov in “brezveznih predmetov”

Nakup učbenikov in pripravo torb vsako leto izkoristim, da se pogovorim o predmetih, ki jih bodo imeli v tem letu. Ko zaslišim besedo “brez zveze”, pomislim, kakšno izkušnjo je ta predmet dal meni, kako lahko v življenju znanje tega predmeta pride prav in se o tem pogovarjamo.

  • Pogovor o pomenu znanja za življenje

Pogovarjamo se tudi o pomenu šole za nadaljnje življenje, pa tudi o pomenu znanja, veščin, ki se jih naučimo zunaj šole, na spletnih straneh, v pogovorih s starejšimi, različnimi ljudmi in strokovnjaki.

Zdi se mi pomembno, da ohranijo raziskovalnega duha, spoznavajo in odkrivajo svet okoli sebe.

Poudarjam tudi, da nezanivimo predstavljena snov še ne pomeni, da je ta snov brezzvezna. Učim jih, da bi znali videti čez prvi vtis (ki ga na njih naredi učitelj, sošolec, šolski predmet).

Najstnikom gre najbolj na živce monotona predstavitev snovi, (po njihovem) nezanimivi učbeniki. Sedaj niso več otroci, zato jih lahko spodbudimo, da povedano snov sami poiščejo na spletnih straneh, sami najdejo zanimivosti in si tako “začinijo” snov.

Spodbujam, da bi se znali prebiti čez osnove, zanje kdaj suhoparno teorijo, da bodo lahko kasneje lahko nadgrajevali svoje znanje. Najlažje jim to predstavim s kakšnim dobrim filmom na to temo.  To so že opazili pri učenju tujih jezikov. Tako smo si poleti pogledali nekaj filmov z angleškimi podnapisi in ugotovili, kako veliko znanja že imajo. Če jih vprašaš, kako je pri angleščini, pa ni velikega navdušenja.

Pomembno sporočilo: važno je široko znanje, ne samo tisto, kar zahtevajo v šoli. V osnovni šoli se dostikrat zahtevajo čiste osnove, saj je zaradi preobremenjenosti učiteljev, birokracije tempo razlage in način spraševanja prilagojen slabšim učencem. (Zdi se mi škoda, da so ukinili nivojski pouk, saj opažam, da se vse večji procent učencev pri urah dolgočasi).

  • Debate o sošolcih in učiteljih, debata o različnosti

Ob začetku leta ne moremo mimo debate o učiteljih in sošolcih. Eni bodo spodbujali, bodo zanimivi in prijetni, drugi nekoliko manj. Najstniki so precej kritični, naravnost povedo, kdo je simpatičen in kdo jim gre na živce. Starši ob takih pogovorih lahko delimo svoje izkušnje, kako smo se naučili sprejemati sodelavca, ki je manj simpatičen. Kako lahko postavimo mejo do nekoga, ki je vsiljiv. Kaj lahko storim, ko me nekdo hoče izkoriščati?

Kaj če nekdo prihaja iz drugačnega socialnega okolja, je drugačen?

To je šola za življenje: tudi kasneje v življenju bo otrok naletel na pisano množico ljudi in mu bodo socialne veščine, drža sprejemanja in hkrati jasnega postavljanja mej prišle zelo prav.

Veliko staršev ob najstnikih zamahne z roko, se bo že sam znašel. Osebno se mi zdi pomembno, da svoje otroke spodbujam, da res osvojijo osnove bontona, so spoštljivi, pozorni. Ali kot je lepo rekel znani pedagog: “Kar se ne bodo naučili doma, bodo pobrali na ulici, v družbi vrstnikov.”

Želim, da mojega otroka uči le ulica?