Ob začetku leta se ne prepusti nemiru, zmedi, kaosu z maskami, ampak zberi moč, da boš lahko v podporo in pomoč svojemu mladostniku.
Ne naloži si preveč dela, saj veš, da te bo rabil, pusti nekaj rezerve, saj najstnik vleti nepričakovano.
Vleti, ko res rabi. Običajno se ne napove par dni prej, ampak butne s svojo žalostjo, nemirom, stisko ali pa s svojim navdušenjem in smehom.
Butne s svojimi vprašanji. S svojim iskanjem sebe, svoje smeri, svojega smisla.
Dovoli, da je, tak kot je.
Dovoli, da si. Taka kot si, si dovolj dobra mama.
Dovoli, da sta kdaj skupaj v tem, kar je.
Prisluhni mu, podpri ga, da gre spet pogumno naprej po svoji poti v svet.
V razmislek in spodbudo pa še nekaj vrstic Mile Kačič.
Skozi življenje mnogih ljudi greš.
Kaj puščaš za sabo?
Je brazda v rodovitni njivi ali le izginula sled roke, ki je skušala zadržati nemirno reko?
Bela črta, ki za nekaj trenutkov ukradenih večnosti preseka nebo?
Kaj daš, ko vstopaš v njihova življenja?
Kaj vzameš ?
(Mila Kačič)
