Ob najstniku postajam voditeljica družine (kapitanka ladje) in ne služkinja
Ko naši otroci postanejo najstniki se naenkrat naša vloga mame precej spremeni. Če smo prej smo velik del časa namenjale ljubečemu “servisu” našim otrokom – kuhanju, vožnji na krožke, pomoči pri domačih nalogah.
Otroci so se navadili na našo ljubečo držo, najstniki na naš prijazen “ Pridi, naredi tole” ne slišijo več .
Če ne zamenjamo načina, kako ga usmerjamo in vodimo, če ne najdemo prave kombinacije mehkobe in hkrati odločnosti, se lahko naenkrat prekotali vloga. Najstniki zahtevajo in mi izpolnjujemo. Ali pa se nam zelo upirajo in smo le frustrirane, ker stari način ne deluje več. Ob pravi kombinaciji se nam seveda upirajo, a vemo, kdaj želimo, da vztrajamo pri svojem in kdaj poslušamo intuicijo in popustimo.
Najstniki rabijo od nas odločnost, vodstvo. Da jih popeljemo v odrasli svet, svet obveznosti in odgovornosti. Morda ne tako trdo, kot so popeljali nas. Seveda jim dovolimo igro in smeh. A naš otrok ni več mali otrok, ki se cel dan igral z videoigricami ali le gledal Youtube posnetke (kot bi lego kocke zamenjal za igrice).
Je velik, močan, veliko stvari že zmore. In samozavest mu raste prav takrat, ko nekaj naredi; ko vidi, da mu je nekaj uspelo.
Pri 10 oz. 12. letih začnemo otroka še bolj vključevat v vsakodnevno življenje:
- samostojno prevzema odgovornost (npr. za šolske obveznosti)
- dobi samostojno vlogo v družini (npr. ima točno določeno vsakodnevno gospodinjsko delo)
- uči se služenja drugim – občasno npr.. za vikend se vloga zamenja (najstnik vsem postreže kavo ali sladoled)
- osnovne stvari dobi doma, luksus si kupuje sam (dobi nekaj denarja, s katerim se uči upravljat)
- ne dobi več vsega takoj, učimo ga vztrajnosti in varčevanja (počasi razume, da so želje, ki jih lahko takoj zadovoljimo in želje, za katere je treba privarčevat, da si jih lahko izpolnimo)
Se strinjaš?
