Sem kapitanka svoje jadrnice ali me krmarijo drugi?
Ko dobivam prve pozdrave z Jadrana in gledam modro morje, se spomnim na jadranje. Tudi življenje je pravzaprav kot jadranje.
Lahko se posvetujem, a odločitve za smer in hitrost jadranja sprejemam sama. Če vse prepuščam naključju, drugim, me lahko na morju premetava. Če se ne pripravim na nevihte, valove, me bo premetavalo, lahko tudi drago stalo.
Kako si ti?
Bi potrebovala čas, da se poglobiš vase? Da zajameš novih moči, preveriš smer na svojem kompasu, naravnaš smer in nazaj na morje 😊
Si kapitan(ka) na svoji jadrnici?
Kje je trenutno tvoja jadrnica? Varno zasidrana v pristanišču? Se premika? Te premetavajo valovi?
Kakšno opremo imaš na svoji ladji za vse valove, ki lahko še pridejo?
V vsakdanjem tempu kdaj ni časa, v poletnih mesecih pa si lahko vzamem čas, da razmislim, kako dobre okvirje sem si postavila za svoje vsakdanje življenje. Da iz ptičje perspektive ali iz daljave pogledam na svoje življenje. Vsako leto se tako začetek julija odpravim na tak vsaj eno ali dvodnevni odmik in pregled svoje situacije, odložim nepotrebno prtljago in postavim smernice za naprej.
Pa ti? Koliko in kako uresničuješ tisto, kar si želiš, kar čutiš, da potrebuje tvoje telo, duša in duh? Kakšne varne okvire si si v letošnjem stresnem letu postavila za svoje vsakdanje življenje?
