Želim si iti na telovadbo, na sprehod pa kar nimam časa? Kdo/kaj me pravzaprav drži doma?
Ženske pogosto nezavedno želimo kontrolirati ne le dom, ampak tudi naše domače.
Zadnjič sem se pogovarjala z gospo, ki si težko utrga čas zase. Že nekaj let si želi enkrat na teden na pilates ali plesno delavnico. A ne gre. Ostajala le pri željah.
Ko sva malo raziskovali, kaj jo omejuje, je prišlo na dan, da ima doma moža in hčerko, ki je že v 8. razredu. Tudi če ni doma, želi, da je doma vse po njeno. Ne želi, da mož v gospodinjstvo vpreže hčerko, ampak da mož skuha hčerki kosilo. Ker možu to ne diši, mu je seveda odveč, da žena kam gre.
Odkrivali sva, ali lahko spusti, da se hčerka in mož sama dogovorita, kako bo izgledal popoldan, ko nje ni doma. Tako bo hčerka dobila dragocene izkušnje, kako komunicirat z očetom, tudi kako komunicirat z nasprotnim spolom, koliko moči potrebuje, da doseže kakšen kompromis, da kdaj tudi oče skuha ali naročita pizo.
Hčerko je videla kot nebogljeno. A močno verjamem, da se bosta hčerka in mož čisto dobro znašla tudi sama.
Biti svobodna pomeni spustiti kontrolo, dovoliti, da življenje teče.
Da pride kdaj kakšno presenečenje, da kdaj v soboto pustim družinsko pospravljanje in grem(o) raje v prelepo naravo, na sneg v gorah, ki bo lahko že v nedeljo skopnel.
Pred okoli sto leti je bilo povsem nepredstavljivo, da gre ženska sama na sprehod, kaj šele, da bi šla na telovadbo ali enodnevni izlet. Nepredstavljivo, da je sproščena, razigrana, igriva. Ona je vodila dom, njena vloga je bila za štedilnikom, na njivi, v hlevu. V določenih predelih sveta je še vedno tako.
Se tudi ti kdaj znajdeš v tem?
Si želiš več igrivosti, živosti?
Le zakaj bi moralo biti doma vse po tvoje? 😉
Si želiš spustiti kontrolo in priti do več sproščenosti?
Piši na nada@nadazupancic.si in se bova dogovorili za uvodni pogovor, da spoznam tvojo situacijo in pogledava, kako ti lahko pomagam na tvoji poti osvobajanja.
